Sprejmi islam, klikni tukaj
Islam Al-Haq: Koran in Hadis
(Pravi islam)

Q.S Al-Anbija (اَلْأَنْبِيَاء) - 112 Število verzov

(Preroki)

Qari

Murottal Audio

1

اِقْتَرَبَ لِلنَّاسِ حِسَابُهُمْ وَهُمْ فِيْ غَفْلَةٍ مُّعْرِضُوْنَ ۚ

iqtaraba lin-nāsi ḥisābuhum wa hum fī gaflatim mu‘riḍūn(a).

Ljudje so se približali izračunu svojih dejanj, medtem ko so bili v stanju zanemarjanja (tega sveta) in so se obrnili stran (od onostranstva).


2

مَا يَأْتِيْهِمْ مِّنْ ذِكْرٍ مِّنْ رَّبِّهِمْ مُّحْدَثٍ اِلَّا اسْتَمَعُوْهُ وَهُمْ يَلْعَبُوْنَ ۙ

mā ya'tīhim min żikrim mir rabbihim muḥdaṡin illastama‘ūhu wa hum yal‘abūn(a).

Vsakič, ko jim je od Boga razodet nov verz, ga poslušajo med igranjem.


3

لَاهِيَةً قُلُوْبُهُمْۗ وَاَسَرُّوا النَّجْوَىۖ الَّذِيْنَ ظَلَمُوْاۖ هَلْ هٰذَآ اِلَّا بَشَرٌ مِّثْلُكُمْۚ اَفَتَأْتُوْنَ السِّحْرَ وَاَنْتُمْ تُبْصِرُوْنَ

lāhiyatan qulūbuhum, wa asarrun-najwal-lażīna ẓalamū, hal hāżā illā basyarum miṡlukum, afa ta'tūnas-siḥra wa antum tubṣirūn(a).

Njihova srca so v stanju brezbrižnosti. In krivičniki prikrivajo svoje pogovore: "Ta (Mohamed) je le človek, kot ti. Si sprejel čarovnijo, medtem ko si jo videl?"


4

قٰلَ رَبِّيْ يَعْلَمُ الْقَوْلَ فِى السَّمَاۤءِ وَالْاَرْضِۖ وَهُوَ السَّمِيْعُ الْعَلِيْمُ

qāla rabbī ya‘lamul-qaula fis-samā'i wal-arḍ(i), wa huwas-samī‘ul-‘alīm(u).

Rekel je (Muhammed): "Moj Gospod pozna vse besede v nebesih in na zemlji, On pa je Vseslišeči, Vsevedni!"


5

بَلْ قَالُوْٓا اَضْغَاثُ اَحْلَامٍۢ بَلِ افْتَرٰىهُ بَلْ هُوَ شَاعِرٌۚ فَلْيَأْتِنَا بِاٰيَةٍ كَمَآ اُرْسِلَ الْاَوَّلُوْنَ

bal qālū aḍgāṡu aḥlāmim baliftarāhu bal huwa syā‘ir(un), falya'tinā bi'āyatin kamā ursilal-awwalūn(a).

Rekli so celo: »(Kur'an je plod) zmedenih sanj ali posledica njegovih (Muhamedovih) izmišljotin, ali pa je celo samo pesnik, naj nam prinese znamenje (dokaz), kakor so to storili apostoli pred nami.«


6

مَآ اٰمَنَتْ قَبْلَهُمْ مِّنْ قَرْيَةٍ اَهْلَكْنٰهَاۚ اَفَهُمْ يُؤْمِنُوْنَ

mā āmanat qablahum min qaryatin ahlaknāhā, afahum yu'minūn(a).

Prebivalci dežele pred njimi, ki smo jo uničili, niso verovali (čeprav smo jim poslali dokaz). Mar bodo verjeli?


7

وَمَآ اَرْسَلْنَا قَبْلَكَ اِلَّا رِجَالًا نُّوْحِيْٓ اِلَيْهِمْ فَسْـَٔلُوْٓا اَهْلَ الذِّكْرِ اِنْ كُنْتُمْ لَا تَعْلَمُوْنَ

wa mā arsalnā qablaka illā rijālan nūḥī ilaihim fas'alū ahlaż-żikri in kuntum lā ta‘lamūn(a).

In pred teboj (Muhamedom) nismo poslali (apostolov), ampak le nekaj mož, katerim smo dali razodetja. Če ne veš, vprašaj nekoga, ki ima znanje.


8

وَمَا جَعَلْنٰهُمْ جَسَدًا لَّا يَأْكُلُوْنَ الطَّعَامَ وَمَا كَانُوْا خٰلِدِيْنَ

wa mā ja‘alnāhum jasadal lā ya'kulūnaṭ-ṭa‘āma wa mā kānū khālidīn(a).

In nismo jih (poslancev) naredili za telo, ki ne bi jedlo hrane in da ne bi (tudi) živeli večno.


9

ثُمَّ صَدَقْنٰهُمُ الْوَعْدَ فَاَنْجَيْنٰهُمْ وَمَنْ نَّشَاۤءُ وَاَهْلَكْنَا الْمُسْرِفِيْنَ

Ṡumma ṣadaqnāhumul-wa‘da fa anjaināhum wa man nasyā'u wa ahlaknal-musrifīn(a).

Potem smo jim izpolnili obljubo (ki smo ji jo dali). Rešili smo njih in tiste, ki smo jih hoteli, in pokončali tiste, ki so bili prestopniki.


10

لَقَدْ اَنْزَلْنَآ اِلَيْكُمْ كِتٰبًا فِيْهِ ذِكْرُكُمْۗ اَفَلَا تَعْقِلُوْنَ ࣖ

laqad anzalnā ilaikum kitāban fīhi żikrukum, afalā ta‘qilūn(a).

Resnično, razodeli smo ti Knjigo (Koran), v kateri je svarilo zate. Mar ne razumeš?


11

وَكَمْ قَصَمْنَا مِنْ قَرْيَةٍ كَانَتْ ظَالِمَةً وَّاَنْشَأْنَا بَعْدَهَا قَوْمًا اٰخَرِيْنَ

wa kam qaṣamnā min qaryatin kānat ẓālimataw wa ansya'nā ba‘dahā qauman ākharīn(a).

In koliko (prebivalcev) nepravičnih dežel smo uničili in za njimi ustvarili novo generacijo (kot njihovo nadomestilo).


12

فَلَمَّآ اَحَسُّوْا بَأْسَنَآ اِذَا هُمْ مِّنْهَا يَرْكُضُوْنَ ۗ

falammā aḥassū ba'sanā iżā hum minhā yarkuḍūn(a).

Ko so začutili Našo kazen, so nenadoma pred njo zbežali.


13

لَا تَرْكُضُوْا وَارْجِعُوْٓا اِلٰى مَآ اُتْرِفْتُمْ فِيْهِ وَمَسٰكِنِكُمْ لَعَلَّكُمْ تُسْـَٔلُوْنَ

lā tarkuḍū warji‘ū ilā mā utriftum fīhi wa masākinikum la‘allakum tus'alūn(a).

Ne beži prenagljeno, ampak se vrni k svojim življenjskim radostim in domovom, da te bodo zaslišali.


14

قَالُوْا يٰوَيْلَنَآ اِنَّا كُنَّا ظٰلِمِيْنَ

qālū yā wailanā innā kunnā ẓālimīn(a).

Rekli so: "Kako nesrečni smo, saj smo krivični."


15

فَمَا زَالَتْ تِّلْكَ دَعْوٰىهُمْ حَتّٰى جَعَلْنٰهُمْ حَصِيْدًا خٰمِدِيْنَ

famā zālat tilka da‘wāhum ḥattā ja‘alnāhum ḥaṣīdan khāmidīn(a).

Njihovo pritoževanje se je nadaljevalo, dokler jih nismo naredili kot požeto letino, ki ne more več oživeti.


16

وَمَا خَلَقْنَا السَّمَاۤءَ وَالْاَرْضَ وَمَا بَيْنَهُمَا لٰعِبِيْنَ

wa mā khalaqnas-samā'a wal-arḍa wa mā bainahumā lā‘ibīn(a).

In nebes in zemlje ter vsega, kar je med njima, nismo ustvarili z igro.


17

لَوْ اَرَدْنَآ اَنْ نَّتَّخِذَ لَهْوًا لَّاتَّخَذْنٰهُ مِنْ لَّدُنَّآ ۖاِنْ كُنَّا فٰعِلِيْنَ

lau aradnā an nattakhiża lahwal lattakhażnāhum mil ladunnā, in kunnā fā‘ilīn(a).

Če bi nameravali ustvariti igro (žen in otrok), bi jo ustvarili iz sebe, če bi to resnično nameravali.


18

بَلْ نَقْذِفُ بِالْحَقِّ عَلَى الْبَاطِلِ فَيَدْمَغُهٗ فَاِذَا هُوَ زَاهِقٌۗ وَلَكُمُ الْوَيْلُ مِمَّا تَصِفُوْنَ

bal naqżifu bil-ḥaqqi ‘alal-bāṭili fa yadmaguhū fa iżā huwa zāhiq(un), wa lakumul-wailu mimmā taṣifūn(a).

Resnico smo vrgli k laži, nato pa jo je uničilo tisto, kar je bilo prav, nato pa je laž v trenutku izginila. Gorje vam, ker Allahu pripisujete lastnosti, ki Ga niso vredne.


19

وَلَهٗ مَنْ فِى السَّمٰوٰتِ وَالْاَرْضِۗ وَمَنْ عِنْدَهٗ لَا يَسْتَكْبِرُوْنَ عَنْ عِبَادَتِهٖ وَلَا يَسْتَحْسِرُوْنَ ۚ

wa lahū man fis-samāwāti wal-arḍ(i), wa man ‘indahū lā yastakbirūna ‘an ‘ibādatihī wa lā yastaḥsirūn(a).

In Njemu pripadajo tisti, ki so v nebesih in na zemlji. In (angeli), ki so ob Njem, se ne prevzetno častijo Njega in se ne utrudijo.


20

يُسَبِّحُوْنَ الَّيْلَ وَالنَّهَارَ لَا يَفْتُرُوْنَ

yusabbiḥūnal-laila wan-nahāra wa lā yafturūn(a).

Oni (angeli) nenehno slavijo noč in dan.


21

اَمِ اتَّخَذُوْٓا اٰلِهَةً مِّنَ الْاَرْضِ هُمْ يُنْشِرُوْنَ

amittakhażū ālihatam minal-arḍi hum yunsyirūn(a).

So vzeli z zemlje bogove, ki bi lahko obujali (mrtve)?


22

لَوْ كَانَ فِيْهِمَآ اٰلِهَةٌ اِلَّا اللّٰهُ لَفَسَدَتَاۚ فَسُبْحٰنَ اللّٰهِ رَبِّ الْعَرْشِ عَمَّا يَصِفُوْنَ

lau kāna fīhimā ālihatun illallāhu lafasadatā, fa subḥānallāhi rabbil-‘arsyi ‘ammā yaṣifūn(a).

Če bi bili v obeh (na nebesih in na zemlji) drugi bogovi poleg Allaha, bi oba propadla. Slava Allahu, ki ima na prestolu, glede na to, kar pripisujeta.


23

لَا يُسْـَٔلُ عَمَّا يَفْعَلُ وَهُمْ يُسْـَٔلُوْنَ

lā yus'alu ‘ammā yaf‘alu wa hum yus'alūn(a).

Njega (Allaha) ne vprašajo o tem, kaj počne, ampak oni bodo vprašani.


24

اَمِ اتَّخَذُوْا مِنْ دُوْنِهٖٓ اٰلِهَةً ۗقُلْ هَاتُوْا بُرْهَانَكُمْۚ هٰذَا ذِكْرُ مَنْ مَّعِيَ وَذِكْرُ مَنْ قَبْلِيْۗ بَلْ اَكْثَرُهُمْ لَا يَعْلَمُوْنَۙ الْحَقَّ فَهُمْ مُّعْرِضُوْنَ

amittakhażū min dūnihī ālihah(tan), qul hātū burhānakum, hāżā żikru mam ma‘iya wa żikru man qablī, bal akṡaruhum lā ya‘lamūnal-ḥaqqa fahum mu‘riḍūn(a).

Ali pa imajo za bogove druge kot Njega? Reci (Muhamed): "Povej svoje razloge! To (Koran) je opozorilo tistim, ki so z mano, in opozorilo tistim pred mano." Večina jih ne pozna pravega (resnice), zato se obračajo stran.


25

وَمَآ اَرْسَلْنَا مِنْ قَبْلِكَ مِنْ رَّسُوْلٍ اِلَّا نُوْحِيْٓ اِلَيْهِ اَنَّهٗ لَآ اِلٰهَ اِلَّآ اَنَا۠ فَاعْبُدُوْنِ

wa mā arsalnā min qablika mir rasūlin illā nūḥī ilaihi annahū lā ilāha illā ana fa‘budūn(i).

In pred teboj (Muhamedom) nismo poslali nobenega poslanca, ne da bi mu razodeli, da ni drugega boga (vrednega čaščenja) razen Mene, zato časti Mene.


26

وَقَالُوا اتَّخَذَ الرَّحْمٰنُ وَلَدًا سُبْحٰنَهٗ ۗبَلْ عِبَادٌ مُّكْرَمُوْنَ ۙ

wa qāluttakhażar-raḥmānu waladan subḥānah(ū), bal ‘ibādum mukramūn(a).

In rekli so: »Najbolj usmiljeni Bog je (angelu) ustvaril sina.« Slava Njemu. Pravzaprav so (angeli) poveličani služabniki,


27

لَا يَسْبِقُوْنَهٗ بِالْقَوْلِ وَهُمْ بِاَمْرِهٖ يَعْمَلُوْنَ

lā yasbiqūnahū bil-qauli wa hum bi'amrihī ya‘malūn(a).

Pred njim ne govorijo in izpolnjujejo njegove zapovedi.


28

يَعْلَمُ مَا بَيْنَ اَيْدِيْهِمْ وَمَا خَلْفَهُمْ وَلَا يَشْفَعُوْنَۙ اِلَّا لِمَنِ ارْتَضٰى وَهُمْ مِّنْ خَشْيَتِهٖ مُشْفِقُوْنَ

ya‘lamū mā baina aidīhim wa mā khalfahum wa lā yasyfa‘ūna illā limanirtaḍā wa hum min khasy-yatihī musyfiqūn(a).

On (Allah) ve vse, kar je pred njimi (angeli) in za njimi, in ne posredujejo za nikogar, razen za tiste, ki jim je (Allah) všeč, in so vedno previdni, ker se Ga bojijo.


29

۞ وَمَنْ يَّقُلْ مِنْهُمْ اِنِّيْٓ اِلٰهٌ مِّنْ دُوْنِهٖ فَذٰلِكَ نَجْزِيْهِ جَهَنَّمَۗ كَذٰلِكَ نَجْزِى الظّٰلِمِيْنَ ࣖ

wa may yaqul minhum innī ilāhun min dūnihī fa żālika najzīhi jahannam(a), każālika najziẓ-ẓālimīn(a).

In kdor izmed njih reče: "Resnično, jaz sem bog poleg Allaha," tega bomo nagradili s peklom. Tako nagrajujemo krivičnike.


30

اَوَلَمْ يَرَ الَّذِيْنَ كَفَرُوْٓا اَنَّ السَّمٰوٰتِ وَالْاَرْضَ كَانَتَا رَتْقًا فَفَتَقْنٰهُمَاۗ وَجَعَلْنَا مِنَ الْمَاۤءِ كُلَّ شَيْءٍ حَيٍّۗ اَفَلَا يُؤْمِنُوْنَ

awalam yaral-lażīna kafarū annas-samāwāti wal-arḍa kānatā ratqan fa fataqnāhumā, wa ja‘alnā minal-mā'i kulla syai'in ḥayy(in), afalā yu'minūn(a).

Mar ne vedo neverniki, da sta bila nebesa in zemlja iz enega kosa, nato pa smo ju ločili in iz vode ustvarili vse živo bitje? Mar ne bodo verovali?


31

وَجَعَلْنَا فِى الْاَرْضِ رَوَاسِيَ اَنْ تَمِيْدَ بِهِمْۖ وَجَعَلْنَا فِيْهَا فِجَاجًا سُبُلًا لَّعَلَّهُمْ يَهْتَدُوْنَ

wa ja‘alnā fil-arḍi rawāsiya an tamīda bihim, wa ja‘anā fīhā fijājan subulal la‘allahum yahtadūn(a).

In na Zemlji smo postavili trdne gore, da se ne strese z njimi, in vanjo smo postavili široke ceste, da bi bili na Pravi poti.


32

وَجَعَلْنَا السَّمَاۤءَ سَقْفًا مَّحْفُوْظًاۚ وَهُمْ عَنْ اٰيٰتِهَا مُعْرِضُوْنَ

wa ja‘alnas-samā'a saqfam maḥfūẓā(n), wa hum ‘an āyātihā mu‘riḍūn(a).

In nebo smo naredili za streho, vendar so se še vedno obračali stran od znamenj (Allahove veličine) (sonca, lune, vetra, oblakov itd.).


33

وَهُوَ الَّذِيْ خَلَقَ الَّيْلَ وَالنَّهَارَ وَالشَّمْسَ وَالْقَمَرَۗ كُلٌّ فِيْ فَلَكٍ يَّسْبَحُوْنَ

wa huwal-lażī khalaqal-laila wan-nahāra wasy-syamsa wal-qamar(a), kullun fī falakiy yasbaḥūn(a).

In On je tisti, ki je ustvaril noč in dan, sonce in luno, vsako od njih se giblje po svoji orbiti.


34

وَمَا جَعَلْنَا لِبَشَرٍ مِّنْ قَبْلِكَ الْخُلْدَۗ اَفَا۟ىِٕنْ مِّتَّ فَهُمُ الْخٰلِدُوْنَ

wa mā ja‘alnā libasyarim min qablikal-khuld(a), afa'im mitta fahumul-khālidūn(a).

In nismo ustvarili večnega življenja za nobenega človeka pred teboj (Muhamedom); če torej umreš, ali bodo oni preživeli?


35

كُلُّ نَفْسٍ ذَاۤىِٕقَةُ الْمَوْتِۗ وَنَبْلُوْكُمْ بِالشَّرِّ وَالْخَيْرِ فِتْنَةً ۗوَاِلَيْنَا تُرْجَعُوْنَ

kullu nafsin żā'iqatul-maut(i), wa nablūkum bisy-syarri wal-khairi fitnah(tan), wa ilainā turja‘ūn(a).

Vsaka živa duša bo okusila smrt. Preizkušali vas bomo z dobrim in z zlim. K Nam se boste vrnili.


36

وَاِذَا رَاٰكَ الَّذِيْنَ كَفَرُوْٓا اِنْ يَّتَّخِذُوْنَكَ اِلَّا هُزُوًاۗ اَهٰذَا الَّذِيْ يَذْكُرُ اٰلِهَتَكُمْۚ وَهُمْ بِذِكْرِ الرَّحْمٰنِ هُمْ كٰفِرُوْنَ

wa iżā ra'ākal-lażīna kafarū iy yattakhiżūnaka illā huzuwā(n), ahāżal-lażī yażkuru ālihatakum, wa hum biżikrir-raḥmāni hum kāfirūn(a).

In ko te (Muhameda) vidijo neverniki, se s teboj posmehujejo. (Rečejo): "Ali je to tisti, ki je zavrnil tvoje bogove?" Čeprav so to ljudje, ki zanikajo spominjanje na Allaha, Najbolj Usmiljenega.


37

خُلِقَ الْاِنْسَانُ مِنْ عَجَلٍۗ سَاُورِيْكُمْ اٰيٰتِيْ فَلَا تَسْتَعْجِلُوْنِ

khuliqal-insānu min ‘ajal(in), sa'urīkum āyātī falā tasta‘jilūn(i).

Ljudje so bili ustvarjeni v naglici. Kasneje vam bom pokazal Svoja znamenja (moč). Zato me ne prosite, naj to pospešim.


38

وَيَقُوْلُوْنَ مَتٰى هٰذَا الْوَعْدُ اِنْ كُنْتُمْ صٰدِقِيْنَ

wa yaqūlūna matā hāżal-wa‘du in kuntum ṣādiqīn(a).

In pravijo: "Kdaj bo obljuba (prišla), če ste resnicoljubni?"


39

لَوْ يَعْلَمُ الَّذِيْنَ كَفَرُوْا حِيْنَ لَا يَكُفُّوْنَ عَنْ وُّجُوْهِهِمُ النَّارَ وَلَا عَنْ ظُهُوْرِهِمْ وَلَا هُمْ يُنْصَرُوْنَ

lau ya‘lamul-lażīna kafarū ḥīna lā yakuffūna ‘aw wujūhihimun nāra wa lā ‘an ẓuhūrihim wa lā hum yunṣarūn(a).

Če bi neverniki vedeli, da niso prejeli pomoči, ko se niso mogli ubraniti peklenskega ognja s svojih obrazov in hrbtov (seveda niso prosili, da bi jo pospešili).


40

بَلْ تَأْتِيْهِمْ بَغْتَةً فَتَبْهَتُهُمْ فَلَا يَسْتَطِيْعُوْنَ رَدَّهَا وَلَا هُمْ يُنْظَرُوْنَ

bal ta'tīhim bagtatan fa tabhatuhum falā yastaṭī‘ūna raddahā wa lā hum yunẓarūn(a).

Pravzaprav jih bo (sodni dan) prišel nenadoma, nato jih bo zagrabila panika; potem ga ne bodo mogli zavrniti in jim ne bo (prav tako) dan odlog (čas).


41

وَلَقَدِ اسْتُهْزِئَ بِرُسُلٍ مِّنْ قَبْلِكَ فَحَاقَ بِالَّذِيْنَ سَخِرُوْا مِنْهُمْ مَّا كَانُوْا بِهٖ يَسْتَهْزِءُوْنَ ࣖ

wa laqadistuhzi'a birusulim min qablika fa ḥāqa bil-lażīna sakhirū minhum mā kānū bihī yastahzi'ūn(a).

In res, tudi poslanci pred teboj (Muhamedom) so bili zasmehovani, zato so (mučenje) zadeli tiste, ki so se posmehovali temu, čemur so se (poslanci) vedno norčevali.


42

قُلْ مَنْ يَّكْلَؤُكُمْ بِالَّيْلِ وَالنَّهَارِ مِنَ الرَّحْمٰنِۗ بَلْ هُمْ عَنْ ذِكْرِ رَبِّهِمْ مُّعْرِضُوْنَ

qul may yakla'ukum bil-laili wan-nahāri minar-raḥmān(i), bal hum ‘an żikrihim mu‘riḍūn(a).

Reci: "Kdo vas bo ponoči in podnevi varoval pred (mučenjem) Allaha, Najbolj Usmiljenega?" Vendar se obotavljajo spominjati svojega Gospodarja.


43

اَمْ لَهُمْ اٰلِهَةٌ تَمْنَعُهُمْ مِّنْ دُوْنِنَاۗ لَا يَسْتَطِيْعُوْنَ نَصْرَ اَنْفُسِهِمْ وَلَا هُمْ مِّنَّا يُصْحَبُوْنَ

am lahum ālihatun tamna‘uhum min dūninā, lā yastaṭī‘ūna naṣra anfusihim wa lā hum minnā yuṣḥabūn(a).

Ali pa imajo bogove, ki jih lahko zaščitijo pred Nami? Njihovi bogovi si ne morejo pomagati sami in niso zaščiteni pred Našo kaznijo.


44

بَلْ مَتَّعْنَا هٰٓؤُلَاۤءِ وَاٰبَاۤءَهُمْ حَتّٰى طَالَ عَلَيْهِمُ الْعُمُرُۗ اَفَلَا يَرَوْنَ اَنَّا نَأْتِى الْاَرْضَ نَنْقُصُهَا مِنْ اَطْرَافِهَاۗ اَفَهُمُ الْغٰلِبُوْنَ

bal matta‘nā hā'ulā'i wa ābā'ahum ḥattā ṭāla ‘alaihimul-‘umur(u), afalā yarauna annā na'til-arḍa nanquṣuhā min aṭrāfihā, afahumul-gālibūn(a).

Resnično smo njim in njihovim prednikom dali užitek (na tem svetu), dokler se niso podaljšali. Mar ne vidijo, da smo prišli v deželo (pod oblastjo nevernikov) in jo zmanjšali od njenih koncev? Mar so oni zmagovalci?


45

قُلْ اِنَّمَآ اُنْذِرُكُمْ بِالْوَحْيِۖ وَلَا يَسْمَعُ الصُّمُّ الدُّعَاۤءَ اِذَا مَا يُنْذَرُوْنَ

qul innamā unżirukum bil-waḥy(i), wa lā yasma‘uṣ-ṣummud-du‘ā'a iżā mā yunżarūn(a).

Reci (Muhamed): "Resnično, jaz vas opozarjam le po razodetju." Gluhi ljudje pa ne slišijo poziva, ko so opozorjeni.


46

وَلَىِٕنْ مَّسَّتْهُمْ نَفْحَةٌ مِّنْ عَذَابِ رَبِّكَ لَيَقُوْلُنَّ يٰوَيْلَنَآ اِنَّا كُنَّا ظٰلِمِيْنَ

wa la'im massathum nafḥatum min ‘ażābi rabbika layaqūlunna yā wailanā innā kunnā ẓālimīn(a).

In če jih zadene najmanjša kazen od tvojega Gospodarja, bodo rekli: "Gorje nam! Zares smo med tistimi, ki vedno delajo krivico."


47

وَنَضَعُ الْمَوَازِيْنَ الْقِسْطَ لِيَوْمِ الْقِيٰمَةِ فَلَا تُظْلَمُ نَفْسٌ شَيْـًٔاۗ وَاِنْ كَانَ مِثْقَالَ حَبَّةٍ مِّنْ خَرْدَلٍ اَتَيْنَا بِهَاۗ وَكَفٰى بِنَا حٰسِبِيْنَ

wa naḍa‘ul-mawāzīnal-qisṭa liyaumil-qiyāmati falā tuẓlamu nafsun syai'ā(n), wa in kāna miṡqāla ḥabbatim min khardalin atainā bihā, wa kafā binā ḥāsibīn(a).

In na dan vstajenja bomo postavili tehtnico pravice, da se nobeni duši ne bo storila niti najmanjša krivica; tudi če je to težko gorčično zrno, bomo to (nagrado) prinesli. In Mi smo dovolj, da preštejemo.


48

وَلَقَدْ اٰتَيْنَا مُوْسٰى وَهٰرُوْنَ الْفُرْقَانَ وَضِيَاۤءً وَّذِكْرًا لِّلْمُتَّقِيْنَ ۙ

wa laqad ātainā mūsā wa hārūnal-furqāna wa ḍiyā'aw wa żikral lil-muttaqīn(a).

In res, Musu in Harunu smo dali Toro (Furkan) ter razsvetljenje in pouk za bogaboječe.


49

الَّذِيْنَ يَخْشَوْنَ رَبَّهُمْ بِالْغَيْبِ وَهُمْ مِّنَ السَّاعَةِ مُشْفِقُوْنَ

allażīna yakhsyauna rabbahum bil-gaibi wa hum minas-sā‘ati musyfiqūn(a).

(In sicer) tisti, ki se bojijo (kazni) svojega Gospoda, čeprav Ga ne vidijo, in se bojijo (prihoda) Dneva vstajenja.


50

وَهٰذَا ذِكْرٌ مُّبٰرَكٌ اَنْزَلْنٰهُۗ اَفَاَنْتُمْ لَهٗ مُنْكِرُوْنَ ࣖ

wa hāżā żikrum mubārakun anzalnāh(u), afa antum lahū munkirūn(a).

In to (Kur'an) je opozorilo, ki vsebuje blagoslove, ki smo jih razodeli. Mar ga torej zanikate?


51

۞ وَلَقَدْ اٰتَيْنَآ اِبْرٰهِيْمَ رُشْدَهٗ مِنْ قَبْلُ وَكُنَّا بِهٖ عٰلِمِيْنَ

wa laqad ātainā ibrāhīma rusydahū min qablu wa kunnā bihī ‘ālimīn(a).

In res, pred njim (Mojzesom in Harunom) smo Abrahamu dali navodila in ga že poznali.


52

اِذْ قَالَ لِاَبِيْهِ وَقَوْمِهٖ مَا هٰذِهِ التَّمَاثِيْلُ الَّتِيْٓ اَنْتُمْ لَهَا عٰكِفُوْنَ

iż qāla li'abīhi wa qaumihī mā hāżihit-tamāṡīlul-latī antum lahā ‘ākifūn(a).

(Spomnite se), ko je (Ibrahim) rekel svojemu očetu in svojemu ljudstvu: "Kaj je ta kip, ki ga pridno častite?"


53

قَالُوْا وَجَدْنَآ اٰبَاۤءَنَا لَهَا عٰبِدِيْنَ

qālū wajadnā ābā'anā lahā ‘ābidīn(a).

Odgovorili so: »Naši predniki so ga častili.«


54

قَالَ لَقَدْ كُنْتُمْ اَنْتُمْ وَاٰبَاۤؤُكُمْ فِيْ ضَلٰلٍ مُّبِيْنٍ

qāla laqad kuntum antum wa ābā'ukum fī ḍalālim mubīn(in).

(Ibrahim) je rekel: "Resnično ste vi in ​​vaši predniki v očitni zmoti."


55

قَالُوْٓا اَجِئْتَنَا بِالْحَقِّ اَمْ اَنْتَ مِنَ اللّٰعِبِيْنَ

qālū aji'tanā bil-ḥaqqi am anta minal-lā‘ibīn(a).

Rekli so: "Si prišel k nam z resnico ali se igraš?"


56

قَالَ بَلْ رَّبُّكُمْ رَبُّ السَّمٰوٰتِ وَالْاَرْضِ الَّذِيْ فَطَرَهُنَّۖ وَاَنَا۠ عَلٰى ذٰلِكُمْ مِّنَ الشّٰهِدِيْنَ

qāla bar rabbukum rabbus-samāwāti wal-arḍil-lażī faṭarahunn(a), wa ana ‘alā żālikum minasy-syāhidīn(a).

On (Ibrahim) je odgovoril: "V resnici je vaš Gospod Gospodar (lastnik) nebes in zemlje; (On je) Tisti, ki ju je ustvaril; in jaz sem eden tistih, ki lahko to potrdijo."


57

وَتَاللّٰهِ لَاَكِيْدَنَّ اَصْنَامَكُمْ بَعْدَ اَنْ تُوَلُّوْا مُدْبِرِيْنَ

wa tallāhi la'akīdanna aṣnāmakum ba‘da an tuwallū mudbirīn(a).

In pri Alahu, resnično bom prevaral vaše malike, potem ko jih boste zapustili.


58

فَجَعَلَهُمْ جُذٰذًا اِلَّا كَبِيْرًا لَّهُمْ لَعَلَّهُمْ اِلَيْهِ يَرْجِعُوْنَ

fa ja‘alahum jużāżan illā kabīral lahum la‘allahum ilaihi yarji‘ūn(a).

Torej je (Ibrahim) razbil (idole) na koščke, razen največjega (njegovega starša); da se vrnejo (in ga vprašajo).


59

قَالُوْا مَنْ فَعَلَ هٰذَا بِاٰلِهَتِنَآ اِنَّهٗ لَمِنَ الظّٰلِمِيْنَ

qālū man fa‘ala hāżā bi'ālihatinā innahū laminaẓ-ẓālimīn(a).

Rekli so: "Kdo je to storil proti našim bogovom? Resnično, on je eden od krivičnikov."


60

قَالُوْا سَمِعْنَا فَتًى يَّذْكُرُهُمْ يُقَالُ لَهٗٓ اِبْرٰهِيْمُ ۗ

qālū sami‘nā fatay yażkuruhum yuqālu lahū ibrāhīm(u).

Oni (drugi) so rekli: "Slišali smo, da je bil neki mladenič, ki je (te malike) obsodil, ime mu je bilo Ibrahim."


61

قَالُوْا فَأْتُوْا بِهٖ عَلٰٓى اَعْيُنِ النَّاسِ لَعَلَّهُمْ يَشْهَدُوْنَ

qālū fa'tū bihī ‘alā a‘yunin-nāsi la‘allahum yasyhadūn(a).

Rekli so: "(Potem) ga peljite ven in ga pokažite ljudem, da bodo videli."


62

قَالُوْٓا ءَاَنْتَ فَعَلْتَ هٰذَا بِاٰلِهَتِنَا يٰٓاِبْرٰهِيْمُ ۗ

qālū a'anta fa‘alta hāżā bi'ālihatinā yā ibrāhīm(u).

Vprašali so: "Abraham, si ti tisti, ki je to storil proti našemu bogu?"


63

قَالَ بَلْ فَعَلَهٗ كَبِيْرُهُمْ هٰذَا فَسْـَٔلُوْهُمْ اِنْ كَانُوْا يَنْطِقُوْنَ

qāla bal fa‘alahū kabīruhum hāżā fas'alūhum in kānū yanṭiqūn(a).

On (Ibrahim) je odgovoril: "Pravzaprav je to storil veliki (kip), zato jih vprašaj, če znajo govoriti."


64

فَرَجَعُوْٓا اِلٰٓى اَنْفُسِهِمْ فَقَالُوْٓا اِنَّكُمْ اَنْتُمُ الظّٰلِمُوْنَ ۙ

fa raja‘ū ilā anfusihim fa qālū innakum antumuẓ-ẓālimūn(a).

Zato so se spametovali in rekli: "Resnično ste vi tisti, ki ste (sebi) storili krivico."


65

ثُمَّ نُكِسُوْا عَلٰى رُءُوْسِهِمْۚ لَقَدْ عَلِمْتَ مَا هٰٓؤُلَاۤءِ يَنْطِقُوْنَ

Ṡumma nukisū ‘alā ru'ūsihim, laqad ‘alimta mā hā'ulā'i yanṭiqūn(a).

Nato so sklonili glave (in rekli): »Ti (Abraham) zagotovo veš, da (idoli) ne morejo govoriti.«


66

قَالَ اَفَتَعْبُدُوْنَ مِنْ دُوْنِ اللّٰهِ مَا لَا يَنْفَعُكُمْ شَيْـًٔا وَّلَا يَضُرُّكُمْ ۗ

qāla afata‘budūna min dūnillāhi mā lā yanfa‘ukum syai'aw wa lā yaḍurrukum.

Rekel je (Ibrahim): »Zakaj častite kaj drugega kot Alaha, nekaj, kar vam ne more niti najmanj koristiti in vam tudi ne škoduje?«


67

اُفٍّ لَّكُمْ وَلِمَا تَعْبُدُوْنَ مِنْ دُوْنِ اللّٰهِ ۗاَفَلَا تَعْقِلُوْنَ

uffil lakum wa limā ta‘budūna min dūnillāh(i), afalā ta‘qilūn(a).

Gorje vam in tistemu, kar častite poleg Alaha! Mar ne razumete?”


68

قَالُوْا حَرِّقُوْهُ وَانْصُرُوْٓا اٰلِهَتَكُمْ اِنْ كُنْتُمْ فٰعِلِيْنَ

qālū ḥarriqūhu wanṣurū ālihatakum in kuntum fā‘ilīn(a).

Rekli so: "Sežgite ga in pomagajte svojim bogovom, če to res želite storiti."


69

قُلْنَا يٰنَارُ كُوْنِيْ بَرْدًا وَّسَلٰمًا عَلٰٓى اِبْرٰهِيْمَ ۙ

qulnā yā nāru kūnī bardaw wa salāman ‘alā ibrāhīm(a).

Rekli smo (Allah): "O ogenj! Bodi hladen in rešitelj za Ibrahima!"


70

وَاَرَادُوْا بِهٖ كَيْدًا فَجَعَلْنٰهُمُ الْاَخْسَرِيْنَ ۚ

wa arādū bihī kaidan fa ja‘alnāhumul-akhsarīn(a).

In želeli so Abrahamu storiti hudo, zato smo jih naredili tiste, ki bodo utrpeli največje izgube.


71

وَنَجَّيْنٰهُ وَلُوْطًا اِلَى الْاَرْضِ الَّتِيْ بٰرَكْناَ فِيْهَا لِلْعٰلَمِيْنَ

wa najjaināhu wa lūṭan ilal-arḍil-latī bāraknā fīhā lil-‘ālamīn(a).

In njega (Ibrahima) in Luta smo rešili v deželo, ki smo jo blagoslovili za ves svet.


72

وَوَهَبْنَا لَهٗٓ اِسْحٰقَ وَيَعْقُوْبَ نَافِلَةً ۗوَكُلًّا جَعَلْنَا صٰلِحِيْنَ

wa wahabnā lahū isḥāqa wa ya‘qūba nāfilah(tan), wa kullan ja‘alnā ṣāliḥīn(a).

In podarili smo mu (Ibrahimu) Izaka in Jakoba in vsakega od njiju smo naredili za pravičnega.


73

وَجَعَلْنٰهُمْ اَىِٕمَّةً يَّهْدُوْنَ بِاَمْرِنَا وَاَوْحَيْنَآ اِلَيْهِمْ فِعْلَ الْخَيْرٰتِ وَاِقَامَ الصَّلٰوةِ وَاِيْتَاۤءَ الزَّكٰوةِۚ وَكَانُوْا لَنَا عٰبِدِيْنَ ۙ

wa ja‘alnāhum a'immatay yahdūna bi'amrinā wa auḥainā ilaihim fi‘lal-khairāti wa iqāmaṣ-ṣalāti wa ītā'az-zakāh(ti), wa kānū lanā ‘ābidīn(a).

In postavili smo jih za voditelje, ki nas vodijo po naših ukazih, in razodeli smo jim, naj delajo dobra dela, opravljajo molitve in dajejo zekat, in samo Nas častijo.


74

وَلُوْطًا اٰتَيْنٰهُ حُكْمًا وَّعِلْمًا وَّنَجَّيْنٰهُ مِنَ الْقَرْيَةِ الَّتِيْ كَانَتْ تَّعْمَلُ الْخَبٰۤىِٕثَ ۗاِنَّهُمْ كَانُوْا قَوْمَ سَوْءٍ فٰسِقِيْنَۙ

wa lūṭan ātaināhu ḥumkaw wa ‘ilmaw wa najjaināhu minal-qaryatil-latī kānat ta‘malul-khabā'iṡ(a), innahum kānū qauma sau'in fāsiqīn(a).

Lutu smo dali modrost in znanje ter ga rešili (kazni, ki je zadela prebivalce) mesta, ki je počelo gnusobna dejanja. Zares, to so hudobni in hudobni ljudje.


75

وَاَدْخَلْنٰهُ فِيْ رَحْمَتِنَاۗ اِنَّهٗ مِنَ الصّٰلِحِيْنَ ࣖ

wa adkhalnāhu fī raḥmatinā, innahū minaṣ-ṣāliḥīn(a).

In sprejeli smo ga v Našo milost; resnično je med bogobojeznimi ljudmi.


76

وَنُوْحًا اِذْ نَادٰى مِنْ قَبْلُ فَاسْتَجَبْنَا لَهٗ فَنَجَّيْنٰهُ وَاَهْلَهٗ مِنَ الْكَرْبِ الْعَظِيْمِ ۚ

wa nūḥan iż nādā min qablu fastajabnā lahū fa najjaināhu wa ahlahū minal-karbil-‘aẓīm(i).

In (spomnite se zgodbe o) Noetu, ko je pred tem molil. Sprejeli smo njegovo (molbo) in nato rešili njega in njegove privržence pred veliko nesrečo.


77

وَنَصَرْنٰهُ مِنَ الْقَوْمِ الَّذِيْنَ كَذَّبُوْا بِاٰيٰتِنَاۗ اِنَّهُمْ كَانُوْا قَوْمَ سَوْءٍ فَاَغْرَقْنٰهُمْ اَجْمَعِيْنَ

wa naṣarnāhu minal-qaumil-lażīna każżabū bi'āyātinā, innahum kānū qauma sau'in fa agraqnāhum ajma‘īn(a).

In pomagali smo mu pred tistimi, ki so zanikali Naša znamenja. Resnično, bili so hudobni ljudje, zato smo jih vse potopili.


78

وَدَاوٗدَ وَسُلَيْمٰنَ اِذْ يَحْكُمٰنِ فِى الْحَرْثِ اِذْ نَفَشَتْ فِيْهِ غَنَمُ الْقَوْمِۚ وَكُنَّا لِحُكْمِهِمْ شٰهِدِيْنَ ۖ

wa dāwūda wa sulaimāna iż yaḥkumāni fil-ḥarṡi iż nafasyat fīhi ganamul-qaum(i), wa kunnā liḥukmihim syāhidīn(a).

In (spomnite se zgodbe) o Davudu in Sulejmanu, ko sta se oba odločila glede polja, ker so ga (polje) poškodovale koze, ki so pripadale njunemu rodu. In bili smo priča njuni odločitvi.


79

فَفَهَّمْنٰهَا سُلَيْمٰنَۚ وَكُلًّا اٰتَيْنَا حُكْمًا وَّعِلْمًاۖ وَّسَخَّرْنَا مَعَ دَاوٗدَ الْجِبَالَ يُسَبِّحْنَ وَالطَّيْرَۗ وَكُنَّا فٰعِلِيْنَ

fa fahhamnāhā sulaimān(a), wa kullan ātainā ḥukmaw wa ‘ilmā(n), wa sakhkharnā ma‘a dāwūdal-jibāla yusabbiḥna waṭ-ṭair(a), wa kunnā fā‘ilīn(a).

In Sulejmanu smo dali razumevanje (o natančnejšem zakonu); in vsakemu smo dali modrost in znanje ter smo podjarmili gore in ptice, vse so bile poveličane z Davudom. In Mi smo tisti, ki to počnemo.


80

وَعَلَّمْنٰهُ صَنْعَةَ لَبُوْسٍ لَّكُمْ لِتُحْصِنَكُمْ مِّنْۢ بَأْسِكُمْۚ فَهَلْ اَنْتُمْ شٰكِرُوْنَ

wa ‘allamnāhu ṣan‘ata labūsil lakum lituḥṣinakum mim ba'sikum, fahal antum syākirūn(a).

In Davuda smo naučili, kako vam izdelati oklep, da vas bo zaščitil v boju. Ste hvaležni (Allahu)?


81

وَلِسُلَيْمٰنَ الرِّيْحَ عَاصِفَةً تَجْرِيْ بِاَمْرِهٖٓ اِلَى الْاَرْضِ الَّتِيْ بٰرَكْنَا فِيْهَاۗ وَكُنَّا بِكُلِّ شَيْءٍ عٰلِمِيْنَ

wa lisulaimānar-rīḥa ‘āṣifatan tajrī bi'amrihī ilal-arḍil-latī bāraknā fīhā, wa kunnā bikulli syai'in ‘ālimīn(a).

In (Sulejmanu smo podvrgli) zelo močan veter, ki je po njegovi volji pihal v deželo, s katero smo ga blagoslovili. Mi pa vse vemo.


82

وَمِنَ الشَّيٰطِيْنِ مَنْ يَّغُوْصُوْنَ لَهٗ وَيَعْمَلُوْنَ عَمَلًا دُوْنَ ذٰلِكَۚ وَكُنَّا لَهُمْ حٰفِظِيْنَ ۙ

wa minasy-syayāṭīna may yagūṣūna lahū wa ya‘malūna ‘amalan dūna żālik(a), wa kunnā lahum ḥāfiẓīn(a).

In (Salomonu smo se podredili) skupini hudičev, ki so se zanj potopili (v morje) in opravljali druga dela; in Mi smo tisti, ki skrbimo zanje.


83

۞ وَاَيُّوْبَ اِذْ نَادٰى رَبَّهٗٓ اَنِّيْ مَسَّنِيَ الضُّرُّ وَاَنْتَ اَرْحَمُ الرّٰحِمِيْنَ ۚ

wa ayyūba iż nādā rabbahū annī massaniyaḍ-ḍurru wa anta arḥamur-rāḥimīn(a).

In (spomnite se zgodbe o) Jobu, ko je molil k svojemu Gospodu: "(O moj Gospod), resnično me je zadela bolezen, čeprav si Ti najbolj usmiljeni Gospodar vseh usmiljenih."


84

فَاسْتَجَبْنَا لَهٗ فَكَشَفْنَا مَا بِهٖ مِنْ ضُرٍّ وَّاٰتَيْنٰهُ اَهْلَهٗ وَمِثْلَهُمْ مَّعَهُمْ رَحْمَةً مِّنْ عِنْدِنَا وَذِكْرٰى لِلْعٰبِدِيْنَ ۚ

fastajabnā lahū fa kasyafnā mā bihī min ḍurriw wa ātaināhu ahlahū wa miṡlahum ma‘ahum raḥmatam min ‘indinā wa żikrā lil-‘ābidīn(a).

In uslišali smo (njegovo molitev), nato smo odstranili bolezen, ki ga je preganjala, in mu vrnili njegovo družino ter (njihovo število) kot Naše usmiljenje in kot opozorilo vsem, ki Nas častijo.


85

وَاِسْمٰعِيْلَ وَاِدْرِيْسَ وَذَا الْكِفْلِۗ كُلٌّ مِّنَ الصّٰبِرِيْنَ ۙ

wa ismā‘īla wa idrīsa wa żal-kifl(i), kullum minaṣ-ṣābirīn(a).

In (spomnite se zgodbe) Ismail, Idris in Zulkifli. Vsi so potrpežljivi ljudje.


86

وَاَدْخَلْنٰهُمْ فِيْ رَحْمَتِنَاۗ اِنَّهُمْ مِّنَ الصّٰلِحِيْنَ

wa adkhalnāhum fī raḥmatinā, innahum minaṣ-ṣāliḥīn(a).

In sprejeli smo jih v Našo milost. Zares, oni so med bogobojeznimi ljudmi.


87

وَذَا النُّوْنِ اِذْ ذَّهَبَ مُغَاضِبًا فَظَنَّ اَنْ لَّنْ نَّقْدِرَ عَلَيْهِ فَنَادٰى فِى الظُّلُمٰتِ اَنْ لَّآ اِلٰهَ اِلَّآ اَنْتَ سُبْحٰنَكَ اِنِّيْ كُنْتُ مِنَ الظّٰلِمِيْنَ ۚ

wa żan-nūni iż żahaba mugāḍiban fa ẓanna allan naqdira ‘alaihi fa nādā fiẓ-ẓulumāti allā ilāha illā anta subḥānaka innī kuntu minaẓ-ẓālimīn(a).

In (spomnite se zgodbe o) Zun Nunu (Jonahu), ko je odšel v jezi, je mislil, da mu ne bomo oteževali stvari, zato je v zelo težki situaciji molil: "Ni drugega boga razen Tebe, slava Tebi. Resnično, jaz sem eden od krivičnih."


88

فَاسْتَجَبْنَا لَهٗۙ وَنَجَّيْنٰهُ مِنَ الْغَمِّۗ وَكَذٰلِكَ نُـْۨجِى الْمُؤْمِنِيْنَ

fastajabnā lahū wa najjaināhu minal-gamm(i), wa każālika nunjil-mu'minīn(a).

In uslišali smo ga (prošnjo) in ga rešili žalosti. In tako smo rešili vernike.


89

وَزَكَرِيَّآ اِذْ نَادٰى رَبَّهٗ رَبِّ لَا تَذَرْنِيْ فَرْدًا وَّاَنْتَ خَيْرُ الْوٰرِثِيْنَ ۚ

wa zakariyyā iż nādā rabbahū rabbi lā tażarnī fardaw wa anta khairul-wāriṡīn(a).

In (spomnite se zgodbe o) Zahariji, ko je molil k svojemu Bogu: "O moj Bog, ne pusti me živeti samega (brez otrok) in ti si najboljši dedič."


90

فَاسْتَجَبْنَا لَهٗ ۖوَوَهَبْنَا لَهٗ يَحْيٰى وَاَصْلَحْنَا لَهٗ زَوْجَهٗۗ اِنَّهُمْ كَانُوْا يُسٰرِعُوْنَ فِى الْخَيْرٰتِ وَيَدْعُوْنَنَا رَغَبًا وَّرَهَبًاۗ وَكَانُوْا لَنَا خٰشِعِيْنَ

fastajabnā lah(ū), wa wahabnā lahū yaḥyā wa aṣlaḥnā lahū zaujah(ū), innahum kānū yusāri‘ūna fil-khairāti wa yad‘ūnanā ragabaw wa rahabā(n), wa kānū lanā khāsyi‘īn(a).

In uslišali smo njegovo prošnjo in mu dali Jahjo ter mu omogočili, da je žena zanosila. Resnično, vedno hitijo k dobremu in nas kličejo z upanjem in strahom ter so pred nami ponižni.


91

وَالَّتِيْٓ اَحْصَنَتْ فَرْجَهَا فَنَفَخْنَا فِيْهَا مِنْ رُّوْحِنَا وَجَعَلْنٰهَا وَابْنَهَآ اٰيَةً لِّلْعٰلَمِيْنَ

wal-latī aḥṣanat farjahā fa nafakhnā fīhā mir rūḥinā wa ja‘alnāhā wabnahā āyatal lil-‘ālamīn(a).

In (spomnite se zgodbe o Mariji), ki je ohranila svojo čast, smo vanjo (njenega duha) od Nas vdihnili; njega in njegove otroke smo naredili za znamenje (Allahove veličine) za vse svetove.


92

اِنَّ هٰذِهٖٓ اُمَّتُكُمْ اُمَّةً وَّاحِدَةًۖ وَّاَنَا۠ رَبُّكُمْ فَاعْبُدُوْنِ

inna hāżihī ummatukum ummataw wāḥidah(tan), wa ana rabbukum fa‘budūn(i).

Resnično, to (tevhidska religija) je vaša religija, ena religija, in Jaz sem vaš Bog, zato Me častite.


93

وَتَقَطَّعُوْٓا اَمْرَهُمْ بَيْنَهُمْۗ كُلٌّ اِلَيْنَا رٰجِعُوْنَ ࣖ

wa taqaṭṭa‘ū amrahum bainahum, kullun ilainā rāji‘ūn(a).

Vendar so bili v svojih (verskih) zadevah razdeljeni med seboj in vsak od njih (vse skupine) se bo vrnil k Nam.


94

فَمَنْ يَّعْمَلْ مِنَ الصّٰلِحٰتِ وَهُوَ مُؤْمِنٌ فَلَا كُفْرَانَ لِسَعْيِهٖۚ وَاِنَّا لَهٗ كٰتِبُوْنَ

famay ya‘mal minaṣ-ṣāliḥāti wa huwa mu'minun falā kufrāna lisa‘yih(ī), wa innā lahū kātibūn(a).

Kdor dela dobra dela in veruje, njegov trud ne bo zaman. In res, Mi smo tisti, ki mu to beležimo.


95

وَحَرٰمٌ عَلٰى قَرْيَةٍ اَهْلَكْنٰهَآ اَنَّهُمْ لَا يَرْجِعُوْنَ

wa ḥarāmun ‘alā qaryatin ahlaknāhā, innahum lā yarji‘ūn(a).

In nemogoče je, da se (prebivalci) dežele, ki smo jo uničili, ne bodo (k Nam) vrnili.


96

حَتّٰىٓ اِذَا فُتِحَتْ يَأْجُوْجُ وَمَأْجُوْجُ وَهُمْ مِّنْ كُلِّ حَدَبٍ يَّنْسِلُوْنَ

Ḥattā iżā futiḥat ya'jūju wa ma'jūju wa hum min kulli ḥadabiy yansilūn(a).

Dokler se nista odprla Jakdžudž in Makdžudž (zidovi) in so se hitro spustili z vseh visokih mest.


97

وَاقْتَرَبَ الْوَعْدُ الْحَقُّ فَاِذَا هِيَ شَاخِصَةٌ اَبْصَارُ الَّذِيْنَ كَفَرُوْاۗ يٰوَيْلَنَا قَدْ كُنَّا فِيْ غَفْلَةٍ مِّنْ هٰذَا بَلْ كُنَّا ظٰلِمِيْنَ

waqtarabal-wa‘dul-ḥaqqu fa iżā hiya syākhiṣatun abṣārul-lażīna kafarū, yā wailanā qad kunnā fī gaflatim min hāżā bal kunnā ẓālimīn(a).

In (ko) se bo približala resnična obljuba (dan vstajenja), se bodo nenadoma razširile oči tistih, ki ne verujejo. (Rekli so): "Kako nesrečni smo! Popolnoma smo brezbrižni glede tega, v resnici smo resnično krivični ljudje."


98

اِنَّكُمْ وَمَا تَعْبُدُوْنَ مِنْ دُوْنِ اللّٰهِ حَصَبُ جَهَنَّمَۗ اَنْتُمْ لَهَا وٰرِدُوْنَ

innakum wa mā ta‘budūna min dūnillāhi ḥaṣabu jahannam(a), antum lahā wāridūn(a).

Resnično, vi (neverniki) in tisto, kar častite poleg Alaha, ste gorivo za pekel. (Zagotovo) boste prišli vanj.


99

لَوْ كَانَ هٰٓؤُلَاۤءِ اٰلِهَةً مَّا وَرَدُوْهَاۗ وَكُلٌّ فِيْهَا خٰلِدُوْنَ

lau kāna hā'ulā'i ālihatam mā waradūhā, wa kullun fīhā khālidūn(a).

Če bi bili (idoli) bogovi, seveda ne bi vstopili vanj (v pekel). Vse pa bo v njem ostalo za vedno.


100

لَهُمْ فِيْهَا زَفِيْرٌ وَّهُمْ فِيْهَا لَا يَسْمَعُوْنَ

lahum fīhā zafīruw wa hum fīhā lā yasma‘ūn(a).

V njem (peklu) stokajo in kričijo, tisti v njem pa ne slišijo.


101

اِنَّ الَّذِيْنَ سَبَقَتْ لَهُمْ مِّنَّا الْحُسْنٰىٓۙ اُولٰۤىِٕكَ عَنْهَا مُبْعَدُوْنَ ۙ

innal-lażīna sabaqat lahum minnal-ḥusnā, ulā'ika ‘anhā mub‘adūn(a).

Resnično, tisti, ki jim je bilo od Nas dano dobro (odločnost), bodo od preteklosti obvarovani (pred peklom).


102

لَا يَسْمَعُوْنَ حَسِيْسَهَاۚ وَهُمْ فِيْ مَا اشْتَهَتْ اَنْفُسُهُمْ خٰلِدُوْنَ ۚ

lā yasma‘ūna ḥasīsahā, wa hum fīmasytahat anfusuhum khālidūn(a).

Ne slišijo sikajočega zvoka (peklenskega ognja) in ostanejo večni v (uživanju) vsega, kar si zaželijo.


103

لَا يَحْزُنُهُمُ الْفَزَعُ الْاَكْبَرُ وَتَتَلَقّٰىهُمُ الْمَلٰۤىِٕكَةُۗ هٰذَا يَوْمُكُمُ الَّذِيْ كُنْتُمْ تُوْعَدُوْنَ

lā yaḥzunuhumul-faza‘ul-akbaru wa tatalaqqāhumul-malā'ikah(tu), hāżā yaumukumul-lażī kuntum tū‘adūn(a).

Strašno presenečenje jih ne bo razžalostilo in angeli jih bodo pozdravili (z besedami): "To je vaš dan, ki vam je bil obljubljen."


104

يَوْمَ نَطْوِى السَّمَاۤءَ كَطَيِّ السِّجِلِّ لِلْكُتُبِۗ كَمَا بَدَأْنَآ اَوَّلَ خَلْقٍ نُّعِيْدُهٗۗ وَعْدًا عَلَيْنَاۗ اِنَّا كُنَّا فٰعِلِيْنَ

yauma naṭwis-samā'a kaṭayyis-sijilli lil-kutib(i), kamā bada'nā awwala khalqin nu‘īduh(ū), wa‘dan ‘alainā, innā kunnā fā‘ilīn(a).

(Spomnite se) dneva, ko bomo nebesa zvili, kakor zvijamo zvitek. Kakor smo začeli prvo stvarjenje, tako ga bomo ponovili. (A) Obljubo bomo zagotovo izpolnili; resnično jo bomo izpolnili.


105

وَلَقَدْ كَتَبْنَا فِى الزَّبُوْرِ مِنْۢ بَعْدِ الذِّكْرِ اَنَّ الْاَرْضَ يَرِثُهَا عِبَادِيَ الصّٰلِحُوْنَ

wa laqad katabnā fiz-zabūri mim ba‘diż-żikri annal-arḍa yariṡuhā ‘ibādiyaṣ-ṣāliḥūn(a).

In res, v Zaburju za (zapisanim) v Az-Zikrju (Lauh Mahfuzh) smo zapisali, da bodo to zemljo podedovali Moji pravični služabniki.


106

اِنَّ فِيْ هٰذَا لَبَلٰغًا لِّقَوْمٍ عٰبِدِيْنَ ۗ

inna fī hāżā labalāgal liqaumin ‘ābidīn(a).

Zares, (kar je omenjeno) v tem (Koranu) je resnično (popolno) vodilo za tiste, ki častijo (Allaha).


107

وَمَآ اَرْسَلْنٰكَ اِلَّا رَحْمَةً لِّلْعٰلَمِيْنَ

wa mā arsalnāka illā raḥmatal lil-‘ālamīn(a).

In poslali smo te (Muhameda) le zato, da bi bil (bil) milost vsem svetovom.


108

قُلْ اِنَّمَا يُوْحٰىٓ اِلَيَّ اَنَّمَآ اِلٰهُكُمْ اِلٰهٌ وَّاحِدٌۚ فَهَلْ اَنْتُمْ مُّسْلِمُوْنَ

qul innamā yūḥā ilayya annamā ilāhukum ilāhuw wāḥid(un), fahal antum muslimūn(a).

Reci (Muhammed): "Resnično, razodeto mi je bilo, da je vaš Gospod Edini Bog, zato ste se mu predali?"


109

فَاِنْ تَوَلَّوْا فَقُلْ اٰذَنْتُكُمْ عَلٰى سَوَاۤءٍۗ وَاِنْ اَدْرِيْٓ اَقَرِيْبٌ اَمْ بَعِيْدٌ مَّا تُوْعَدُوْنَ

fa in tawallau fa qul āżantukum ‘alā sawā'(in), wa in adrī aqarībun am ba‘īdum mā tū‘adūn(a).

Če se obrnejo stran, reci (Muhamed): "Enako (nauke) sem ti že posredoval (med nama) in ne vem, ali je tisto, kar ti grozi, blizu ali daleč."


110

اِنَّهٗ يَعْلَمُ الْجَهْرَ مِنَ الْقَوْلِ وَيَعْلَمُ مَا تَكْتُمُوْنَ

innahū ya‘lamul-jahra minal-qauli wa ya‘lamu mā taktumūn(a).

Resnično, On (Allah) ve, kaj govorite odkrito, in ve, kaj prikrivate.


111

وَاِنْ اَدْرِيْ لَعَلَّهٗ فِتْنَةٌ لَّكُمْ وَمَتَاعٌ اِلٰى حِيْنٍ

wa in adrī la‘allahū fitnatul lakum wa matā‘un ilā ḥīn(in).

In ne vem, to bi lahko bila zate preizkušnja in užitek do določenega časa.


112

قٰلَ رَبِّ احْكُمْ بِالْحَقِّۗ وَرَبُّنَا الرَّحْمٰنُ الْمُسْتَعَانُ عَلٰى مَا تَصِفُوْنَ ࣖ

qāla rabbiḥkum bil-ḥaqq(i), wa rabbunar-raḥmānul-musta‘ānu ‘alā mā taṣifūn(a).

(Muhamed) je rekel: "O moj Gospod, odločaj pravično. In naš Gospod je Najbolj usmiljen in od njega prosimo pomoči za vse, kar govoriš."